Kar nekaj nosečnic potoži, da jim manjka občutek povezanosti z otrokom v nosečnosti in je ne znajo vzpostaviti (najbrž zato ker gre za bolj abstrakten občutek kot pri drugih odnosih, kjer imamo jasnejšo predstavo druge osebe s katero komuniciramo).
Zato bom danes predlagala nekaj možnosti s katerimi lahko vzpostavite poglobljen stik z otrokom:
1. Posvečen čas in odprt pogovor - sliši se kar preveč preprosto, da bi bilo res, ampak je! Koliko krat na dan si vzamete čas zase, da se umirite in pogovorite z otrokom? Ste se kdaj vprašali kaj bi mu sploh povedali? Vsak dan bi mu lahko povedali kaj drugega o sebi, o svojem trenutnem počutju, o čustvih ki jih gojite do njega... Nekaterim se morda sliši nenavadno, da bi govorile s svojim trebuhom, ampak mnoge ki so že poskusile, poročajo o pozitivnih učinkih v občutku povezanosti in odzivanju dojenčka.
(izkušnja ima tudi povsem biološko podlago - ko govorimo (in se slišimo govoriti), se v nas tvorijo čustva, ki ustvarjajo hormonalno osnovo. Ta pa prehaja do dojenčka direktno skozi popkovnico!)
2. Poslušanje glasbe in/ali petje - ni potrebno imeti posluha za tovrstno vzpostavljanje stika - dovolj je, da si dovolite iskreno in z vsem srcem zapeti kar čutite. Izberite pesmi za katere imate občutek, da vas povezujejo z dojenčkom.
Poiščite si trenutke v dnevu, ko se lahko sprostite in prepustite glasbi - pojte kot da bi dojenček ležal pred vami in si predstavljajte, da je pesem namenjena prav njemu. In bodite previdni tudi na dojenčkov odziv - nekateri se zelo očitno odzivajo - tako pred kot tudi po porodu ;)
3.Branje pravljic - da bi brala pravljice še nerojenemu otroku? Seveda, zakaj pa ne? Dojenček sliši že od 18.tedna v trebuščku in čeprav ne razume besed, pozorno posluša kar mu pripoveduješ - morda še natančneje kot kasneje, ko je okoli njega še toliko drugih stimulacij. Dojenčki, ki so jim starši brali pravljice že v trebuščku, se navadno tudi po rojstvu odzovejo na pravljico, ki jo poznajo,v smislu da se prej pomirijo kot ob drugih.
4. "Igra s trebuščkom" - sliši se nenavadno, ampak nekatere dojenčke zelo zabava. Sploh, ko so malce večji, npr. v zadnjem tromesečju, se lahko zgodi, da se zelo konkretno odzovejo na vaše dregljaje. Če se pobožate, dregnete v trebuh, opazujte če vam bo kaj "poslal v odgovor" v obliki dregljaja "iz druge strani".
5. Vizualizacija - nekatere nosečnice preferirajo vaje, kjer se z otrokom povežejo v mislih. Pri tovrstnih vajah je fino, da že pred izvedbo poskrbimo za mirno vzdušje in varno okolje, kjer se lahko zares prepustimo vsemu kar pride (včasih pomaga tudi mirna glasbena podlaga (v smislu meditacijske glasbe), nežne arome, ...). Pri vizualizaciji se lahko povsem prepustite domišljiji in se povezujete z otrokom kakorkoli si predstavljate, da to izgleda. In dobra novica je, da "vaje" ne morete narediti narobe ;)
Če pa slučajno nimate nobene ideje, pa predlagam, da se v mislih počasi sprehodite po hodniku, kjer vas na koncu čakajo velika vrata. Ustavite se pred njimi in začutite kako je stati pred njimi - ste vznemirjeni, radostni, živčni, ... ?
Pokljukajte za kljuko in vstopite v nov svet - razglejte se naokoli, kam ste prišli, kakšno je vzdušje v prostoru ... in poiščite, kje je namig, da pridete do svojega dojenčka. Sledite jim vse dokler ne pridete do končnega cilja - kjer so odprte vse možnosti, da se pogovorite s svojim otrokom (in da vam tudi on odgovori). Začutite kaj bi mu želeli povedati in pustite za tem nekaj minut tišine, v kolikor bi vam dal otrok odziv, Njegov "odgovor" morate, seveda, začutiti - zato skušajte biti čim bolj intuitivni in iskreni. Ko se dialog med vama izteče, se poslovita, nato pa se vrnite do vrat, ki vas vodijo "nazaj" v vaš svet (in jih zaprite za sabo).
Za več informacij o pripravi na porod, vabljeni na: https://www.custvenapripravanaporod.si/
Comments